Gradbena panoga v Sloveniji je v letu 2021 po prvih ocenah Statističnega urada Republike Slovenije (te ocene je povzela tudi analitična služba pri Gospodarski zbornici Slovenije) ustvarila 2,8 milijarde dodane vrednosti, kar je bilo za dobrih 270 milijonov evrov več kot leta 2020. Nominalna rast je tako bila večja za dobrih deset odstotkov, ob upoštevanju inflacije je bila realna rast dodane vrednosti v gradbeni panogi lani za 2,8 odstotka večja od tiste iz leta 2020.
Dodana vrednost gradbene panoge je vsekakor zelo pomembna, saj je ustvarila za dobrih šest odstotkov vse v Sloveniji ustvarjene dodane vrednosti. V državah Evropske unije je ta delež 5,6 odstotka, na območju evra pa je še manjši, in sicer 5,5-odstoten. Največji delež imajo Romunija (7,3 odstotka), za desetinko odstotne točke je ta delež manjši v Avstriji, sledijo Litva (sedem odstotkov), Finska (6,9 odstotka) in Poljska (6,8 odstotka). Na dnu te lestvice sta Grčija in Irska z 1,9-odstotnim deležem.
Pod slovenskim in evropskim povprečjem
Medtem ko je delež dodane vrednosti, ki ga z 62 tisoč zaposlenimi in 12 tisoč samozaposlenimi ustvarja slovenska gradbena panoga, na nacionalni ravni zelo pomemben in je nad evropskim povprečjem, pa je povsem drugače pri dodani vrednosti na zaposlenega. V Sloveniji je povprečna dodana vrednost na zaposlenega lani presegla 53.500 evrov. V gradbeni panogi je bila lani precej nižja od povprečja in je dosegla 36.340 evrov. Za gradbeništvom so po tem merilu le še gostinstvo, druge dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Najvišja dodana vrednost je bila v energetiki, kjer je presegla 161 tisoč evrov.
V Evropski uniji je povprečna dodana vrednost na zaposlenega v gradbeni panogi leta 2019 dosegla skoraj 55 tisoč evrov, v tem letu so slovenska gradbena podjetja dosegla v povprečju nekaj manj kot 32 tisoč evrov dodane vrednosti. Najnižja je bila v Bolgariji, in sicer dobrih 15 tisoč evrov, najvišja pa na Nizozemskem, kjer je vsak zaposleni ustvaril skoraj 105 tisoč evrov dodane vrednosti. V Avstriji je bila leta 2019 ta vrednost skoraj 68 tisoč evrov, v Italiji 64, na Hrvaškem 20 in v Nemčiji 57 tisoč evrov.
Vrednost raste, vendar …
Na Združenju za svetovalni inženiring pri GZS opozarjajo, da je bila leta 2015 dodana vrednost na zaposlenega v gradbeni panogi 25.500, čez tri leta se je zvišala na 29 tisoč in lani presegla 36 tisoč evrov. S tem se je v šestih letih dvignila za 41 odstotkov. »To sicer ni tako slabo, vendar se moramo vprašati, kdaj bomo dosegli povprečje Evropske unije ali vsaj povprečje drugih slovenskih panog,« pravi direktor tega združenja Slovenko Henigman.
Na Zbornici gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS kot eno izmed glavnih težav slovenskega gradbeništva omenjajo zastarele delovne procese, ki so ostali na ravni izpred 40 let. Kljub skokovitemu razvoju gradbene mehanizacije na skoraj vseh področjih panoge v Sloveniji še vedno veliko dela opravimo ročno po principu kramp-lopata.
Prehod ne bo preprost
Delež tako opravljenih gradbenih del se čedalje bolj zmanjšuje, vendar ne tako hitro, da bi se lahko po dodani vrednosti na zaposlenega približali Avstrijcem in Italijanom, pri čemer je Nizozemska svet zase. Z digitalno sinhronizirano uporabo gradbene mehanizacije, ki ne vključuje večjega števila žive delovne sile, bo ta cilj lažje dosegljiv.
Vendar na zbornici menijo, da imamo v Sloveniji največje težave pri prehodih na nove, še zlasti digitalne tehnologije. Pravila »samo brez sprememb« se v gradbeni panogi še vedno držimo kot pijanec plota. Če bomo želeli ohranjati konkurenčnost panoge tudi zunaj slovenskih meja, bodo slovenska gradbena podjetja v to prisiljena, nekatera so na dobri poti.
Digitalizacija
Gradbena panoga ni le v Sloveniji, ampak tudi globalno konservativna in ena najmanj digitaliziranih ter informacijsko podprtih gospodarskih panog. Temu primerna je dodana vrednost oziroma produktivnost. Z informatizacijo gradnje in tehnoloških procesov se lahko izognemo dodatnim in nepotrebnim operacijam in napakam na gradbiščih. Če pri informatizaciji navedemo le BIM-projektiranje.
V teh procesih lahko arhitekti, statiki, projektanti strojnih in elektronapeljav, varnostni inženirji, krajinski arhitekti ter drugi v programu že med snovanjem stavbe opozarjajo na nepravilne detajle, ki se lahko popravijo že med projektiranjem. Takšno zaznavanje in odprava večjih neprevidnosti in nepravilno načrtovanih detajlov sta neprimerno cenejša od nepredvidenega prebijanja betonskih sten na gradbišču.
V elektronsko pripravljene načrte se popravki vnesejo v minutah, medtem ko se popravila na terenu štejejo v urah ali celo dnevih, pri čemer se porabljajo vse dražja elektrika in drugi energenti.
S projektom, spravljenim v ustrezne računalniške datoteke, lahko gradbeno podjetje bolj natančno določi količine materialov in čas dobave. Prav tako lažje organizira delovne procese in oblikuje ekipe gradbenih delavcev. Vse to in druge prednosti informacijsko podprtega projektiranja se zato izrazijo v nižjih logističnih stroških, manj porabljenih delovnih urah in višji kakovosti gradnje. To gradbenikom in njihovim naročnikom prinese večjo produktivnost oziroma višjo dodano vrednost. Ne smemo zanemariti tudi konkurenčne prednosti pred podjetji, ki gradijo po starih oziroma konservativnih postopkih.
Nič se ne spremni prek noči
»Pri digitalizaciji delovnih procesov ni omejitev,« pravi direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS Slovenko Henigman, vendar dodaja, da samo digitalizacija ni rešitev za vse izzive, ampak le pripomoček. Za preobrazbo je poleg digitalizacije pomembno še dvoje: potreben čas in okoljska sprejemljivost.
»Pred časom sem predstavnika velikega nizozemskega koncerna, ki je predstavil njihove dosežke na področju digitalizacije, vprašal, zakaj imajo ob desetih milijardah prihodkov le 70 milijonov evrov dobička. Odgovoril mi je, da se bodo rezultati šele pokazali,« se je Henigman navezal na enega izmed pogovorov, ki je pokazal, da v času velikih vlaganj v digitalno preobrazbo rezultatov ne more biti.
Podjetja za uvedbo informacijskih rešitev potrebujejo jasno opredeljene cilje, kritično maso projektov in dovolj usposobljene zaposlene. Vendar se bodo določena dela vedno opravljala ročno, tam bodo odločilni dobra organizacija in usposobljeni ter prilagodljivi kadri.
Ekologija
Pri preobrazbi gradbene panoge pa ne gre le za dodano vrednost, ampak za splet okoljske sprejemljivosti, optimalno porabo energentov in digitalizacijo. Veliki gradbeni koncerni po svetu želijo v desetih do 15 letih postati ogljično nevtralni, zato bodo morali povsem prilagoditi vse svoje delovne procese: pridobivanje in uvajanje novih surovin, kot je les, njihovo vgradnjo v konstrukcijo in reciklažo. Vse te procese pa bodo upravljali z informacijskimi tehnologijami.
»V Sloveniji je trg precej majhen, zato je realna nišna proizvodnja, v kateri bodo podjetja najbolj učinkovita,« pravi Henigman, ki omenja proizvodnjo betonske galanterije ali betonskih ali lesenih konstrukcij, montažnih hiš, industrijskih hal in podobno.
Povoji 3D-tiskanja stavb
Medtem ko so slovenska projektantska podjetja precej hitro skočila na digitalizacijski vlak, gradbena podjetja pa jim počasi sledijo, pa v razvitih državah precej hitreje kot v Sloveniji uvajajo druge tehnološke in organizacijske rešitve v gradbenih operacijah. Do robotizacije same gradnje, popularno temu rečemo 3D- tiskanja stavb, je še zelo daleč, vprašanje je, ali je ta tehnologija za gradbeno panogo sploh primerna.
3D-gradnja oziroma tiskanje stavb je eden izmed postopkov znotraj tako imenovane dodajalne proizvodnje, izhajajoč iz angleškega prevoda Additive manufacturing (AM). Večinoma se ta dva izraza enačita, vendar je 3D-tiskanje le del dodajalne proizvodnje.
V prikazih 3D-tiskanja zgradb se v glavnem omenja in prikazuje predvsem nanašanje betonske mešanice. Pri tem pa se pozablja omeniti, da so zgradbe in infrastrukturni objekti sestavljeni iz več različnih materialov, ki se nanašajo ali dodajajo z ekstrudiranjem, brizganjem, fuzijo, usmerjenim nanašanjem in fotopolimerizacijo. 3D-tiskani beton je razmeroma krhek in tog, zato je njegova nosilnost omejena in ga je treba ojačati s kovinskimi elementi, podobno kot pri klasični gradnji.
Prednosti 3D-tiskanja
Aditivna proizvodnja ima tudi v gradbeništvu na nekaterih področjih prednosti pred klasično gradnjo. Takšna gradnja je primerna za manjše zgradbe, mostove za pešce in kolesarje, izdelujemo lahko prefabricirane dele objektov zapletenih oblik, ki se potem na gradbišču vgradijo v objekt. Primerni so tudi za gradnjo na območjih z ekstremnimi vremenskimi razmerami. Na območjih, ki so jih prizadele naravne katastrofe, lahko s temi tehnologijami zgradimo manjše ali improvizirane objekte.
S 3D-tiskanjem se lahko zgradijo poljubne oblike, zato imajo arhitekti in projektanti proste roke. Poleg tega je potrebno manj delavcev, takšna gradnja je varnejša, med dodajanjem in nanašanjem je hitrejša, količina odpadnega materiala je zanemarljiva.
Ovire v Slovenji
V Sloveniji okvirov za vstop na področje širše uporabe 3D-tiskanja v gradbeništvu trenutno ne dosegamo in ga v prihodnjih petih letih ni pričakovati. Ovire obstajajo tako na zakonskem, strokovno-tehnološkem kot digitalnem področju. Lahko pa pričakujemo manjše razvojno-raziskovalne in dizajnerske promocijske primere uporabe.
Pogoj za izvedbo 3D-tiskanja je digitalizacija, ki je v Sloveniji še povsem na začetku. Brez nje ni mogoče izdelati kakovostnih 3D-modelov z gradbenimi in inštalacijskimi načrti. Smer do 3D-tiskanja zgradb, ki jo trenutno v Slovenji uporabljamo, je gotovo proizvodnja prefabriciranih izdelkov po klasični gradnji, kar bi bilo v prihodnjih letih lahko nadomeščeno s 3D-tiskom.
Tudi v svetu so na začetku
Tudi v svetu je 3D-tiskanje v gradbeništvu še v povojih in še ni napredovalo do množične uporabe, zato ima v gradbeni infrastrukturi možnost za razvoj novih in izboljšanih tehnologij, ki bi preoblikovale gradbeno industrijo. Treba bo prilagoditi zakonodajo, tehnične smernice, standarde in nadzorne postopke preverjanja materialov ter procesov gradnje.
Svetovni inovacijski trend in uporaba 3D-tehnologije v gradbeništvu kaže močno rast šele v zadnjih letih. Vodilne države so Kitajska, sledijo ZDA, Koreja, Japonska, Kanada, v Evropi pa Anglija, Nizozemska, Danska, Francija, Španija.
Proizvodnja v tovarnah
Poleg informatizacije in digitalizacije poznavalci gradbenih procesov menijo, da bi lahko dodano vrednost oziroma produktivnost zvišali z delovnimi procesi v kontroliranih okoljih oziroma gradbenih tovarnah. Skoraj vsa gradnja danes poteka na prostem v različnih vremenskih pogojih. Visoke in nizke temperature ter padavine zelo vplivajo na delovne procese.
V nadzorovanih pogojih in tehnološko opremljenih proizvodnih obratih se lahko izdela večina gradbenih elementov, ki jih na lokaciji le še sestavijo. Z avtomatizacijo proizvodnje, povezano z naprednim projektiranjem, lahko podjetja z manj zaposlenimi delo opravijo prej. Ker gre za proizvodnjo v nadzorovanih in predvidljivih okoljih, lahko podjetja dolgoročno in bolj natančno načrtujejo aktivnosti. Slovenija je na tem področju z nekaterimi proizvajalci zaključenih prefabrikatov, kot so sanitarni prostori, zelo blizu najboljšim v Evropski uniji.
Prefabrikacija ni glavni krivec za nizko dodano vrednost
V Pomgradu menijo, da bi več prefabrikacije pozitivno vplivalo na višjo dodano vrednost. Delež prefabrikacije v slovenski gradbeni proizvodnji je nižji kot v Skandinaviji. Vendar bi bilo kljub povečanju tovrstnih aktivnosti teh še vedno malo v primerjavi z vsem obsegom gradbenih del. Zato je treba krivca za nizko dodano vrednost slovenske gradbene panoge iskati drugje kot v prefabriciranju.
Kot nam je povedal član uprave Pomgrada Boris Sapač, so obrat za proizvodnjo armiranobetonskih elementov odprli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer ustvarijo manj kot desetino prihodkov skupine Pomgrad. Vendar obrat, v katerega vlagajo in ga tehnološko posodabljajo, zaradi trendov v svetu pridobiva pomembnost. Klasična gradnja je v Sloveniji za zdaj še cenejša od prefabricirane proizvodnje.
Zaradi pomanjkanja delavcev in vse višjih stroškov dela pa postaja čedalje bolj pomembna. »Sodoben obrat za prefabrikacijo je zagotovo velika prednost na trgu. Za kakovost proizvodnje prefabrikatov je treba obvladovati pomembne detajle, znanje o tem pa se pri nas prenaša na nove generacije sodelavcev,« nam je razložil Boris Sapač in dodal, da je začetna naložba v takšno tovarno, opremo za avtomatske procese ter izobraževanje zaposlenih visoka. Veliko je tudi različnih področij montažne gradnje, zato je tudi vrnitev naložbe zelo odvisna od izbranega področja in zahtev trga.
Skandinavija daleč pred Slovenijo
Za zgled postavlja skandinavske države. Študenti montažno gradnjo dobro spoznajo že na fakultetah, zato diplomanti tovrstno gradnjo razumejo. »V Sloveniji se je razvoj proizvodnje prefabrikantov šele začel. Študenti na fakultetah premalo izvejo o prefabrikaciji, potencial povečanja obsega tovrstne proizvodnje je skrit tudi v učnem procesu,« opozarja Sapač.
V nekdanji skupni državi so po tem principu zgradili precej stanovanjskih sosesk. Mogoče nekatere rešitve niso bile najbolj posrečene in je tovrstna gradnja po krivem dobila slabšalno oznako, kar se v današnjih dneh počasi spreminja. V Pomgradu na koncu omenjajo še omejitve projektantov, ki nimajo povsem prostih rok pri arhitektonski zasnovi, kar jih včasih odvrne od uvedbe prefabrikacije.
Dodana vrednost 15 največjih
V septembrski številki revije Gradbeništvo smo objavili lestvico 50 največjih in lestvico 50 najboljših gradbenih podjetij. Pri merilih za izračune smo upoštevali tudi dodano vrednost na zaposlenega, vendar tega podatka takrat nismo objavili. Smo pa med 50 največjimi podjetji na tej lestvici izbrali 15 klasičnih gradbenih podjetij, ki so lani ustvarila največje prihodke, in pogledali, kakšna je njihova dodana vrednost.
Dodana vrednost na zaposlenega največjih slovenskih gradbenih podjetij ni tako alarmantna kot v vsej panogi. Tako je na primer avstrijski Strabag dosegel skoraj 96 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, litijski Trgograd pa okoli devet tisoč evrov manj. Prvih devet slovenskih gradbenih podjetij, ki so lani ustvarila največ prihodkov, je nad slovenskim povprečjem, ki je dobrih 53 tisoč evrov. Pod povprečjem gradbene panoge je med največjimi podjetji le KPL, ki je ustvaril samo 34 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
Inženiring podjetja
Pri tem smo v tej tabeli izločili inženiring podjetja, katerih dodana vrednost na zaposlenega je neprimerno višja od povprečja velikih klasičnih gradbincev. Med inženiring podjetji na tej lestvici je veliko takih, ki se ukvarjajo z zelo ozkimi nišami, med njimi so tudi podjetja, katerih precej aktivnosti ni vpetih v gradbeno dejavnost.
Za to, da inženiring podjetja ustvarjajo višjo dodano vrednost, je več razlogov. Predvsem je pomembno, da zaposlujejo manj, ampak visoko usposobljene in izobražene ljudi. Lep primer sta dve podjetji v skupini Kolektor Gradbeništvo. Kolektor Koling, inženiring podjetje iz te skupine, v katerem je bilo lani zaposlenih 123 ljudi, je ustvaril dobrih 188 milijonov evrov prihodkov in 97 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Gradbeno podjetje Kolektor CPG pa je lani zaposlovalo 391 ljudi in ustvarilo 143 milijonov evrov prihodkov ter 57 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišjo dodano vrednost je ustvarilo inženiring podjetje GP sistemi, in sicer skoraj 177 tisoč evrov. Med drugimi znanimi inženiring podjetji izpostavimo še GH Holding s 96.500, VG 5 s 103 tisoč in Riko z 72 tisoč evri dodane vrednosti na zaposlenega.
