Naj na začetku poudarim tri glavne mejnike za uspeh digitalizacije v malih in srednjih podjetjih. Prvič: presoja procesov in potenciala digitalizacije. Drugič: določitev digitalne strategije in prioritet, pri čemer so odločilne digitalne kompetence zaposlenih. Tretjič: redno spremljanje učinkov digitalizacije na podlagi zastavljenih kazalnikov in prilagajanje glede na želene učinke.
Digitalizacija v gradbeništvu ima dve glavni značilnosti, ki določata ožji okvir digitalne preobrazbe sektorja. Prva je razdrobljenost in je značilna za mala in srednja podjetja. Druga je konservativnost, v kateri lahko iščemo velik potencial za digitalizacijo panoge.
Gre za 70 odstotkov vseh zaposlenih
V širšem družbenopolitičnem okviru digitalizacije malih in srednjih gradbenih podjetij so na voljo številne možnosti. V Sloveniji je malih in srednjih podjetij več kot 99 odstotkov, v njih je zaposlenih več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih. Zato je digitalizaciji tega segmenta posvečena velika pozornost.
V Evropski uniji in po svetu so pristopi držav podobni: ciljno financiranje digitalne preobrazbe, podpora usposabljanju in razvoju digitalnih kompetenc, razvoj strategij in podpora uvedbi, vzpostavljanje ustreznega podpornega okolja ter digitalizacija javnih storitev. V širšem družbenopolitičnem okviru države se pričakuje angažirana vloga sektorjev. Pri tem so aktivne zbornice, kar prinaša pozitivne rezultate s potrebno podporo digitalizaciji malih in srednjih podjetij. V gradbenem sektorju imajo podjetja za digitalno preobrazbo pogosto omejene človeške in finančne vire. To zahteva posebno pozornost.
Gre za preobrazbo poslovanja
Digitalna preobrazba je investicija, ki sodi v domeno prenove poslovnih procesov. Tu je zavedanje o tehnoloških rešitvah in potencialni dodani vrednosti za poslovanje pogoj za pripravljenost na spremembe. To vodi do strateških načrtov, uvedbe in postopnega spreminjanja dela. V gradbeništvu so številne posebnosti, tako glede ustaljenih metod dela kot posebnosti oskrbovalnih verig, narave gradbenih izdelkov in materialov, logistike, posebnosti lokacij gradbišč, različnih pogodbenih razmerij, vključenosti in interesa javnosti. Vse to lahko odločilno vpliva na obseg in uspeh digitalizacije.
Širši vidik digitalizacije lahko opišemo v desetih glavnih korakih, ki presegajo okvire tega prispevka. Digitalizacijo je treba najprej pogledati z vidika podrobne presoje procesov, vhodnih in izhodnih podatkov, njenih možnosti ter določiti prednostne naloge in vrzeli – potrebne strojne opreme, infrastrukture in programov – ter zaposlene opremiti z digitalnimi kompetencami.
Motivacija za digitalizacijo
Razlogi za uvedbo digitalizacije v gradbenih podjetjih so lahko zunanji ali notranji. Zunanji lahko izhajajo iz družbenega ali poslovnega okolja, notranji pa iz potreb ali strategije podjetja.
Med glavne zunanje razloge sodijo: spremenjen zakonodajni okvir, digitalizirane javne storitve in brezpapirno poslovanje ali nove tehnologije, ki zahtevajo spremembe z digitalizacijo. Med zunanjimi vplivi poslovnega okolja je treba omeniti povečanje konkurenčnosti podjetja, vse višja pričakovanja naročnikov, sodelovanje v oskrbovalnih verigah, kjer se uporabljajo novi digitalni vhodni podatki (na primer modeli namesto risb za pripravo ponudb) ali se zahtevajo digitalni izhodni podatki. Tu so tudi vplivi globalizacije in možnosti sodelovanja na EU- ali globalnem trgu.
Med notranje razloge za digitalizacijo sodijo: povečanje produktivnosti, dodane vrednosti, kakovosti del, zmanjšanje napak, omogočanje dela na daljavo, boljše sodelovanje in sočasne oblike dela, avtomatizacija in zmanjšanje potrebe po delovni sili. To vodi do organizacijskih in vrednostnih sprememb podjetij. Vse pomembnejše je zavedanje, da lahko digitalna sled omogoča bolj informirano odločanje, zaznavanje trendov, skritih odvisnosti, tako pri pripravi ponudb, terminskih planov kot pri operativnem vodenju, pripravi na izvedbo specifičnih del, obenem pa vodi v odpravo tveganj, večjo varnost in zdravje zaposlenih.
Tehnologije prihodnosti
Naštejmo nekaj zanimivih inovativnih tehnologij, ki zvišujejo dodano vrednost. Digitalne rešitve, ki med drugim vključujejo BIM, napredna integrirana skupna podatkovna okolja, specializirane aplikacije za mobilne naprave z digitalnimi komunikacijskimi kanali, ki nadomeščajo klasično komunikacijo, kot je elektronska pošta. Veliko rešitev informacijskih tehnologij sloni na parametričnih predstavitvah, oblakih točk, pasivnih in aktivnih digitalnih dvojčkih gradbenih objektov, senzoriki IoT, aplikacijah umetne inteligence na podlagi zajetih fotografij in podatkov digitalnih sledi oskrbovalnih verig, spremljanju aktivnosti na gradbiščih, uporabi povezanih modelnih digitalnih predstavitev, ki so obogatene z AR (Augmented Reality). Za potrebe simulacij se vse pogosteje uporabljajo tehnologije računalniških iger.
Te rešitve se povezujejo z inovativnimi poslovnimi modeli in pristopi, kot so vitka in zelena gradnja ali digitalna proizvodnja. Uspešnost teh tehnologij potrjujejo napovedi svetovalnih hiš, ki jim je treba prisluhniti. Med njimi sta Boston Consulting Group in McKinsey Group, kjer so tehnologije in razmere vizionarsko omenjali že pred leti.
Aplikacije novih digitalnih tehnologij
Čeprav že uvajanje BIM prinaša številne nove metode sodelovalnega in individualnega dela pri projektiranju in izvedbi del (BIM construction management), je odprava uporabe papirja kot sinonima za digitalizacijo v gradbeništvu še vedno trd oreh. Tudi po svetu so le redki zgledi brezpapirne izvedbe projektov, kljub izkazanim prednostim. BIM je sicer spodbudil razvoj inovativnih aplikacij za lokacijsko vodenje in spremljavo izvedbe, zagotavljanje kakovosti izvedenih del, monitoring stanja objektov, vse pogosteje se uporabljajo digitalne tehnologije na terenu, ki niso odvisne od BIM.
Razvijajo se nove tehnološke rešitve za boljši pretok informacij s sodobnimi digitalnimi kanali. Vse več je aplikacij, ki povezujejo digitalni in fizični svet.
S QR-kodo zaposlenega se lahko na terenu preveri, ali si je ogledal video z navodili za varnost ali za naloge, ki jih trenutno opravlja. Preverjajo se aktivna obremenitev, lokacija opravljenih del delavca in njegova učinkovitost ter morebitne zdravstvene težave. Če delodajalec želi, lahko s QR-kodami izkaže njegove kompetence in izkušnje delavcev. Uporabljajo se rešitve za zajem 360-stopinjskih posnetkov in avtomatizacijo poročanja napredka del ob izstavitvi situacij.
Čedalje pomembnejše so aplikacije za povečevanje obsega digitalnih sledi. Tam so rešitve nadgrajene v avtomatizirane sisteme za celosten nadzor dobav, zalog materiala in odpadkov na gradbišču. S temi aplikacijami lahko skoraj povsem avtomatično sledimo številu, dolžinam, površinam in volumnom gradbenih proizvodov.
Uspešno se vpeljujejo orodja za gradbiščni lokacijski monitoring za nadzor sistemov stavb, požarne zaščite, nevarnih snovi ali lokacij. Vse več je na gradbišču robotov, kot jih vidimo v avtomobilski industriji. Ti so lahko posredno povezani z modeli BIM in integriranim sistemom, od koder se pridobijo vsi potrebni podatki za delo.
Dr. Tomo Cerovšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (Univerze v Ljubljani#UniLJ), soavtor in koordinator mednarodnega izobraževalnega programa BIM A+
