Podatki, ki smo jih pridobili od največjih slovenskih javnih investitorjev, kažejo, da se bo vrednost njihovih projektov v tem letu zvišala. Medtem ko so DRSI, Dars, 2TDK in republiški stanovanjski sklad lani za gradbena dela namenili 870 milijonov, jih bodo letos 1,15 milijarde evrov. V vsotah niso vštete vrednosti investitorjev v energetiko in investicije ministrstev ter lokalnih skupnosti.
Tudi januarski izračuni o vrednosti opravljenih gradbenih del, ki jih je 15. marca objavil Statistični urad Republike Slovenije, kažejo, da se pozitivni trendi v gradbeni panogi iz minulega leta nadaljujejo. Vrednost opravljenih gradbenih del v prvem letošnjem mesecu je bila v primerjavi z januarjem 2022 za skoraj 27 odstotkov višja, v primerjavi z decembrom 2022 se je zvišala za slabo desetino. V celotnem minulem letu se je vrednost opravljenih gradbenih del zvišala za tretjino.
Še nekaj januarskih podatkov o vrednosti gradbenih del in stroških gradnje novih stanovanj. Na letni ravni se je vrednost opravljenih gradbenih del pri stavbah zvišala za 45 odstotkov, pri gradbenih inženirskih objektih za slabih pet, pri specializiranih gradbenih delih pa za dober odstotek. Surs je objavil tudi januarske podatke o gradbenih stroških za nova stanovanja. V zadnjem lanskem četrtletju so se ti stroški na letni ravni zvišali za dobrih 17 odstotkov, v primerjavi s četrtletjem prej pa za štiri odstotke. Stroški gradbenega materiala so se v letu dni podražili za dobro petino, stroški dela pa za dobrih sedem odstotkov.
Surs je februarja tudi poudaril, da so gradbene aktivnosti lani precej pripomogle k lanski rasti slovenskega BDP. Napovedujejo, da se bo v Sloveniji letos veliko veliko gradilo, najbolj bodo zaposlovala prav gradbena podjetja. Po njihovih januarskih analizah je 20 odstotkov gradbenih podjetij napovedalo povečano zaposlovanje, v proizvodnji je bil tak delež 16-, v storitvenih dejavnostih pa 14-odstoten.
Vendar je v neformalnih pogovorih kar nekaj vodilnih v slovenskih gradbenih podjetjih izrazilo skrb. Opažajo namreč, da se intenzivnost naročanja pri javnih projektih hladi. Nekateri omenjajo, da DRSI letos še ni izdal nobenega večjega javnega razpisa in da se nekateri projekti zamikajo.
DRSI: Letos več za železnice, manj za ceste
Z DRSI nam niso odgovorili na te pomisleke, poslali pa so nam vrednost letošnjih investicij. Letošnja vrednost za gradbena dela je višja od lanske. Skupaj je letos za njihove projekte v proračunu in iz evropskih sredstev namenjenih slabih 710 milijonov evrov, lani jih je bilo 60 milijonov manj, torej 560 milijonov. Vendar je treba pri tem upoštevati nekaj dejstev. Za investicije v cestno infrastrukturo je letos namenjenih za 40 milijonov evrov sredstev manj, za železniško infrastrukturo pa kar sto milijonov evrov več.
Cestna infrastruktura. Lani je bilo za sanacije voziščnih konstrukcij porabljenih slabih 52 milijonov evrov, letos bo tega denarja za 30 milijonov evrov manj. Lani je bilo za rekonstrukcije cest porabljenih slabih 47 milijonov evrov, letos se bo ta znesek zmanjšal na 36,4 milijona evrov. Skoraj 14,5 milijona evrov bo letos manj denarja za ureditve cest skozi naselja. Manj denarja bo tudi za tekoče vzdrževanje, gradnjo obvoznic in rekonstrukcijo križišč.
Slabih 20 milijonov evrov več denarja bo letos za gradnjo kolesarskih stez, opravili bodo za dobrih pet milijonov evrov več geotehničinih projektov. Dobre tri milijone evrov več bo za gradnjo novih cest.
Najdražji cestni projekti, ki jih bo letos začel graditi DRSI, so:
- prva etapa zahodne obvoznice Maribor – 19,9 milijona evrov,
- sanacija plazu z rekonstrukcijo ceste Bohinjska Bela – 5,1 milijona evrov,
- obvoznica Gornji Grad – 4,5 milijona evrov,
- sanacija plazu v Sveti Trojici – 2,7 milijona evrov.
Odprtih je tudi več razpisov, njihova vrednost za to ni znana. Na DRSI omenjajo še gradnjo treh odsekov kolesarskih poti v Slovenskih goricah, skupna vrednost je 23,8 milijona evrov.
Železniška infrastruktura. Za investicije v slovensko železniško infrastrukturo so lani namenili 303 milijone evrov, letos bodo predvidoma porabili 403 milijone evrov. Lani je bilo iz evropskih sredstev in načrta za okrevanje in odpornost za investicije v železniško infrastrukturo na voljo 126 milijonov evrov, letos jih bo skoraj enako, 125 milijonov evrov.
Največji železniški projekti, ki jih bo DRS začel graditi letos:
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana. Predvidena je ureditev celotne železniške postaje z gradnjo novega potniškega dela ter gradnjo podvozov na Dunajski, Šmartinski in Potrčevi cesti. Ocenjena vrednost projekta znaša približno 386 milijonov evrov.
- Nadgradnja železniške postaje Jesenice. Predvidena je nadgradnja tirne in peronske infrastrukture ter ureditev postajnega poslopja. Ocenjena vrednost projekta je 126 milijonov evrov.
- Začetek ureditve železniških postaj Laze, Rače, Ponikva, Litija. Ocenjena vrednost predvidenih posegov na vseh štirih postajah znaša skupaj približno 25 milijonov evrov.
Dars bo zelo povečal vrednost obnov
Dars je lani za gradnjo tretje razvojne osi, predora Karavanke, obnovitvena dela in gradnjo počivališč lani namenil nekaj manj kot 97 milijonov evrov, letos jih bo skoraj 166 milijonov. Največ denarja bo letos namenil za obnovitvena dela. Tudi rast predvidenih sredstev je tu največja. Lani je Dars za različne obnove namenil 44 milijonov evrov, letos jih bo 105,5 milijona evrov. Gradnja karavanškega predora bo letos stala približno enako kot lani, in sicer dobrih 27 milijonov evrov. Za druge projekte, med katere sodijo počivališča ob avtocestah, so lani porabili 6,4, letos bodo 10,4 milijona evrov.
Neznanke tretje razvojne osi
Kljub višjim vrednostim, ki jih bo Dars letos porabil za investicije je, ne le med prebivalci Velenja, Šaleške doline in Koroške, ampak tudi med gradbenimi podjetji precej nejevolje povzročila napoved zamika dokončanja tretje razvojne osi. Tako je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob navzočnosti prevaljskega in velenjskega župana ter predsednika uprave Darsa na tiskovni konferenci sredi februarja izjavila, da se bo gradnja severnega kraka tretje razvojne osi zamaknila. Trenutno še ni znano do kdaj, več bo znano aprila, ko bo posebna medresorska komisija proučila okoliščine.
Celotna 31,5 kilometra dolga trasa je razdeljena na dva dela. Na prvem delu od Šentruperta do Velenja ima Dars precej težav z odkupom zemljišč, saj jih mora odkupiti še 23 odstotkov. Zato se zamikajo druge faze razvoja projekta. Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pa se zamika pridobivanje gradbenega dovoljenja na najbolj zahtevnem odseku Velunja.
Na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS so nad podaljšanjem roka za dokončanje avtocestne povezave med Šentrupertom in Slovenj Gradcem mimo Velenja ogorčeni. To podaljšanje jih je presenetilo, čeprav zelo dobro poznajo predolge postopke pri umestitvah v prostor in gradnjah odsekov slovenskih avtocest, ki so se gradile v preteklosti. Odgovornost za podaljšanje teh rokov pripisujejo predvsem ministrstvoma za prostor in okolje, ki sta pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj ter okoljevarstvenih dovoljenj. Dars je namreč na obeh trasah, med Šentrupertom in Velenjem ter Velenjem in Slovenj Gradcem pridobil 77 oziroma 95 odstotkov vseh potrebnih zemljišč za gradnjo ter veliko večino nepremičnin. Zato bi se velik del posameznih etap na obeh odsekih lahko že izvajal, če ne bi bilo teh birokratskih zapletov.
Zbornica poziva pristojna ministrstva, da storijo vse, da se manjkajoča okoljevarstvena in gradbena dovoljenja pridobijo v najkrajšem možnem času. Hkrati pozivajo tako Dars kot ministrstvo, pristojno za prostor, da čim prej končata postopke prostorskega umeščanja odseka med Slovenj Gradcem in Dravogradom, kar je zadnja tretjina cestne hrbtenice severnega dela tretje razvojne osi, ki se vlečejo že skoraj 20 let, kar je popolnoma nesprejemljivo. Za hitrejšo izvedbo tega projekta bodo na zbornici tudi sami pripravili strokovna mnenja in se povezali z lokalnimi skupnostmi ter gospodarskimi subjekti, ki zaradi slabih cestnih povezav ne morejo razviti vseh potencialov.
Eno izmed najdražjih letos začetih investicij bo Dars začel prav na severnem kraku tretje razvojne osi. S Strabagom je na začetku marca podpisal 55,45 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo sklopov B in H na območju Škalskega jezera in Konovega. Gradnja bo končana predvidoma do predvidoma jeseni 2025. Dars med večjimi letošnjimi investicijami omenja še 28,5 milijona evrov vredno gradnjo priključka Dragomer na odseku avtoceste med Brezovico in Vrhniko. Graditi naj bi ga začeli še to pomlad.
2TDK
Za drugi tir se bodo investicijski stroški v primerjavi z lani več kot podvojili. Lani so znašali dobrih 123 milijonov evrov, letošnja načrtovana vrednost bo dosegla skoraj 275 milijonov evrov. Največja gradbišča na tej trasi so gradnja viaduktov Gabrovica, Vinjan in Glinščica ter predora Mlinarji. Skupna predvidena vrednost teh projektov, ki ne bodo v celoti končani v tem letu, je malce manj kot 50 milijonov evrov.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je lani za gradbena dela namenil 18 milijonov evrov, letos bo dva milijona več. Letos končujejo 26 milijonov evrov vredno drugo fazo projekta Pod Pekrsko gorco, v Kopru gradijo večstanovanjsko sosesko Nova dolinska, katere vrednost je 19 milijonov evrov, in 20 milijonov evrov vredno naselje Podbreznik v Novem mestu.
