TOP Gradbeništvo
Komentar

Vstop v gradbeni ekosistem prihodnosti EU bo mogoč le z digitalnimi potnimi listi proizvodov

Proizvajalci bodo morali razmišljati, kakšne materiale vgrajujejo in kako optimizirati izbiro materialov, dobavne verige ter proizvodnjo, da bo vpliv na okolje čim manjši.

Izbor urednika

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Tretji sklop drugega tira bo stal slabe 204 milijone evrov
FINANCE
TOP Gradbeništvo
Učenci v Ljubljani zgradili Da Vincijev most
FINANCE
TOP Gradbeništvo
Na Brdu so izvedli srečanje buildingSMART International

Podporniki sporočajo

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Salonit Anhovo po novem omogoča virtualen ogled cementarne
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPartner projekta Salonit Anhovo po novem omogoča virtualen ogled cementarne

Od zdaj naprej si lahko vsak, ki ga zanima delovanje in izgled cementarne Salonit Anhovo, to ogleda tudi prek spleta

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Izobraževanje strokovnjakov v asfalterski panogi
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPodpornik projekta Izobraževanje strokovnjakov v asfalterski panogi

Predavali so o digitalizaciji, predpisih, trajnosti, hidroizolacijah na premostitvenih objektih in katere obremenitve vplivajo na vozišče.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Sodobni trendi narekujejo pametno upravljanje razsvetljave
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPartner projekta Sodobni trendi narekujejo pametno upravljanje razsvetljave

Z naprednimi rešitvami za upravljanje razsvetljave do manjše porabe energije in večjega udobja v poslovnih prostorih ter na javnih površinah.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Strabag objavlja prosto delovno mesto
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoPodpornik projekta Strabag objavlja prosto delovno mesto
    
08.05.2023 10:30
Čas branja: 4 min

Gradnja in obnova objektov, vključno s pridobivanjem surovin, proizvodnjo gradbenih materialov ter logistiko, imata zelo velik vpliv na okolje in družbo. Gradbena industrija je odgovorna za 40 odstotkov porabe energije in za približno tretjino izpustov toplogrednih plinov ter odpadkov v Evropski uniji.

Da bi do leta 2050 dosegli ničelni vpliv ogljikovega dioksida in zmanjšali vplive na okolje, bo treba spremeniti linearni potrošniški vzorec »vzemi-izdelaj-uporabi-odvrzi« in se usmeriti v krožno gospodarstvo. Evropska komisija je v okviru »zelenega dogovora« pripravila ukrep, ki bo to naslovil.

Kaj so digitalni potni listi za gradbene proizvode?

Digitalni potni listi za gradbene proizvode ali materialni potni listi služijo kot popis vseh materialov, komponent in surovin, uporabljenih v procesu izdelave gradbenega proizvoda ali objekta.

Skupaj z informacijami o njihovi lokaciji oziroma izvoru in toku materiala do končnega gradbenega proizvoda lahko ocenimo tudi porabljeno energijo, emisije in odpadke. Digitalni potni listi dajejo materialom dokumentirano identiteto in sled z dodano vrednostjo, ki jim omogoča, da ostanejo v oskrbovalni verigi vidni skozi celoten življenjski cikel.

Za kaj se bodo uporabljali?

Glavna vloga digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov je spodbujanje trajnostnosti, preglednosti in odgovornosti udeleženih v dobavni verigi ter spodbujanje razvoja bolj trajnostnostnih praks in inovativnih, do okolja prijaznejših proizvodov, da bodo ti postali trajnejši, popravljivi, primerni za recikliranje in jih bo lažje predelati.

Digitalni potni list gradbenih proizvodov bo vstopnica na trg Evropske unije in korak k digitalizaciji gradbenega ekosistema prihodnosti Evropske unije. Projektanti, izvajalci in investitorji jih bodo uporabljali pri odločanju o izbiri materialov, s čimer bomo spodbujali bolj trajnostnostne investicijske projekte.

Na digitalni potni list proizvodov se bo sklicevala tudi področna zakonodaja, saj se bodo lahko trajno zapisani podatki uporabljali za izračune, na primer energetske učinkovitosti, presoje LCA (Life-Cycle Assessment), podatki pa bodo lahko preneseni v druge gradbene sisteme, kot je digitalni dnevnik gradbenih objektov, knjižnice BIM ali digitalni dvojčki gradbenih objektov.

Kaj prinašajo slovenskim proizvajalcem?

Slovenski proizvajalci bodo morali pospešeno sistemsko razmišljati, kakšne materiale vgrajujejo, kakšen je njihov vpliv na okolje in ljudi, kako optimizirati izbiro materialov, dobavne verige in proizvodnjo, da bo vpliv na okolje čim manjši. Predvsem pa bodo morali obravnavati celoten življenjski cikel svojih proizvodov tudi po tem, ko se življenjska doba izteče.

Zakaj so v gradbeništvu potrebni?

Gradbeništvo zahteva posebno pozornost, ne le zaradi v uvodu omenjenih vplivov na okolje, ampak tudi ker pomeni deset odstotkov dodane vrednosti in 800 milijard letnega prometa v Evropski uniji. Pričakovani učinki digitalnih potnih listov gradbenih proizvodov na vplive na okolje in poslovanje gradbenih podjetij so večplastni.

Med drugim bodo, poleg že omenjenih trajnostnostnih pristopov, korenito spremenili dinamiko dobavnih verig, povečala se bosta transparentnost in odgovornost za vplive na okolje, kar bo zagotovo vodilo do inovativnih pristopov ne samo v proizvodnji, ampak tudi pri trženju, nabavi, uporabi in reciklaži materialov. Na podlagi podatkov v digitalnih potnih listih si bodo vsi deležniki v vrednostni verigi lahko prizadevali zmanjšati svoj okoljski odtis.

Zato razvoj in uvajanje digitalnih potnih listov zahtevata sodelovanje in usklajevanje več dobaviteljev in deležnikov dobavnih verig, kar bo vodilo do sprememb v dinamiki dobavnih verig. Več informacij bo vodilo do večje odgovornosti in zaupanja med deležniki, dobavitelji, kupci, javnimi organi in drugimi deležniki.

Kako bodo vplivali na mala in srednja podjetja?

Zahtevana izdelava in vzdrževanje digitalnih potnih listov lahko povzročita veliko breme in morda celo vstopno oviro na trg Evropske unije, zlasti za mala in srednja podjetja z omejenimi viri. Treba bo razviti robustne in prilagodljive dinamične informacijske sisteme za upravljanje podatkov, kar ne bo možno izvesti samo na primer v Excelu.

Razvoj in vzdrževanje digitalnih potnih listov bosta torej pomenila velik časovni in finančni vložek zlasti za mala in srednja podjetja. Ker bodo metodologije izračunov zahtevale uporabo točno določenih standardov, se postavlja vprašanje plačljivosti standardov, saj bo to občutna ovira za mala in srednja podjetja že pri uvodnih korakih prilagajanja novim zahtevam.

Odločilne so zbirke podatkov

Brez zbirk podatkov za izdelavo digitalnih potnih listov bo uvedba zelo težavna. V okviru več raziskovalnih in aplikativnih projektov Evropske unije so bile že izdelane zbirke podatkov za gradbene proizvode, ki so verificirane, na voljo pa so tudi že smernice za dobre prakse na področju digitalnih potnih listov. Treba bo zagotoviti tudi zbirke o okoljskih vplivih pridobivanja surovin, predelavi materialov in gradbenih proizvodov ter druge podporne zbirke, na primer lokacij z enoličnimi identifikatorji, ter zagotoviti kompatibilnost podatkovnih struktur z drugimi relevantnimi sistemi za gradbeno industrijo.

Kdo ga uvaja in kdaj bo uveden?

Digitalni potni list uvaja predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne proizvode, ki bo razveljavila direktivo Evropske unije 2009/125/EC, in vzpostavlja koncept »trajnostni proizvod kot pravilo«, kot je navedeno v sporočilu evropske komisije. Komisija s tem predlogom sprejema tudi delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024.

S predlogom revidirane uredbe o določitvi harmoniziranih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, spremembo uredbe (EU) 2019/1020 in razveljavitvijo uredbe (EU) št. 305/2011 ter tudi z že omenjenim sporočilom za javnost evropska komisija poudarja več stvari. Med drugim bo revizija uredbe o gradbenih proizvodih skupaj z digitalnim potnim listom ponudila tudi digitalne rešitve za zmanjšanje upravnih bremen, zlasti za mala in srednja podjetja. V to bodo vključene podatkovne zbirke gradbenih proizvodov, ponujen je usklajen okvir za ocenjevanje in sporočanje okoljske ter podnebne učinkovitosti gradbenih proizvodov Evropske unije. Kdaj bosta potni list za gradbene proizvode ter revidirana uredba gradbenih proizvodov začela veljati, je težko oceniti iz javnih objav.

Poenotenje pristopa na ravni Evropske unije bo vodilo do znižanja stroškov zagotavljanja skladnosti in bo, med drugim, poenostavilo nadzor. V predlogu je evropska komisija tudi omenila, da se bo dodatno zmanjšanje upravnega bremena za proizvajalce doseglo z odpravo prekrivanja med oznako CE in izjavo o lastnostih ter da so predvidene izjeme za mikropodjetja, ki poslujejo izključno lokalno.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Avto
Rast prodaje, a vseeno krepka izguba ameriškega električnega eksota
Avto
AvtoMiloš Milač Rast prodaje, a vseeno krepka izguba ameriškega električnega eksota

Kalifornijski Lucid je za tretje četrtletje letos napovedal veliko rast prihodkov, ki so posledica dobav avtomobilov.

FINANCE
Avto
Načrtovali so mestni skuter, izdelali pa športni električni motocikel
Avto
AvtoMiloš Milač Načrtovali so mestni skuter, izdelali pa športni električni motocikel 1

E-mobilnost na dveh kolesih: kakšno je življenje z električnim skuterjem v mestu in med zavoji.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Pri klasifikaciji capljamo za razvitimi
TOP Gradbeništvo
TOP GradbeništvoTomo Cerovšek Pri klasifikaciji capljamo za razvitimi

V Sloveniji nimamo niti desetine poenotenih gradbenih klasifikacijskih sistemov, ki jih poznajo v razvitih državah.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Gradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever
OGLAS
TOP Gradbeništvo
3. RAZVOJNA OS
TOP GradbeništvoFinance PR Gradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever (OGLAS)

Sklop B – Škalsko jezero in sklop H – Konovo

FINANCE
Kdaj bo zapela prva lopata za tretjo razvojno os jug? Letos prav gotovo še ne
Finance
Jana Petkovšek Štakul Kdaj bo zapela prva lopata za tretjo razvojno os jug? Letos prav gotovo še ne

Dopolnjena vloga za gradbeno dovoljenje za gradnjo odseka tretje razvojne osi jug od avtoceste Novo mesto vzhod do priključka Revoz je še na ministrstvu za okolje in prostor

FINANCE
IKT
Adria Dom prejemnik prve nagrade za najboljši digitalni projekt v Sloveniji
IKT
IKTBranko Žnidaršič Adria Dom prejemnik prve nagrade za najboljši digitalni projekt v Sloveniji

Nagrado so podelili na dogodku GoDigital, ki je bil letos posvečen dvojnemu prehodu – zelenemu in digitalnemu

Tovarna
Novice
Ali prihaja začetek post-digitalne dobe?
Tovarna leta
NoviceJanez Škrlec Ali prihaja začetek post-digitalne dobe?

In kaj bi ta lahko prinesla?

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince?
PRO
TOP Gradbeništvo
Revija gradbeništvo
TOP GradbeništvoRedakcija Gradbeništvo Kako prijazno bo leto 2024 za evropske gradbince? (PRO)