»Obveznost BIM v novem gradbenem zakonu je nujna za projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnje. Za projektno dokumentacijo za izvedbo in projektno dokumentacijo izvedenih del pri novogradnjah pa naj ta zakonska obveznost velja le, če je tudi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja bila izdelana v BIM,« bi lahko v dveh stavkih Elvisa Štembergerja, pomočnika glavnega direktorja družbe IBE in člana upravnega odbora siBIM, povzeli bistvo odgovorov na vprašanja, ki smo mu jih postavili o zakonski novosti gradbenega zakona, ki za 1. januar 2025 določa, da morajo biti izbrani javni projekti izdelani v BIM.
Z njim smo se pogovarjali tudi o prednostih informacijskih tehnologij, ki se zdaj hitro uvajajo v vse faze razvoja gradbenih projektov. Vendar najprej nekaj o profesionalnih začetkih našega sogovornika in o tem, kako so uvajali računalniške rešitve v projektiranje.
Kdaj ste začeli kariero?
Leta 1992, nekaj mesecev po koncu študija na fakulteti za elektrotehniko, sem se zaposlil v podjetju IBE, kjer sem ostal vse do danes. Začel sem kot pripravnik pri projektiranju električnih sistemov v industriji in javnih objektih.
Kako ste delali leta 1992?
V skupini smo imeli le en osebni računalnik. Projektanti so bili oblečeni v bele halje in risali so na risalnih deskah, napake smo na pavsu radirali z britvicami.
Se pravi, rötringi so peli na polno?
Tako nekako. Projektirali smo počasi in sistematično.
Kdaj ste začeli uporabljati računalnike?
Vedno smo se v podjetju trudili uporabljati najsodobnejšo tehnologijo. Ne dolgo za tem, ko se je pojavil program AutoCAD, smo ga začeli uporabljati tudi v našem podjetju.
Kdaj ste pospravili zadnji paket rötringov?
Če se malo pošalim, nikoli. Ena tehnologija nikdar v popolnosti ne izrine druge.
Še kaj delate z njimi?
Le posredno. Še vedno uporabljamo nekatere arhivske risbe, ki so jih narisali z njimi. Iz arhiva krške nuklearne elektrarne potegnemo stare risbe, izdelane ročno. Seveda jih digitaliziramo in sodobno obdelujemo naprej.
Kdaj ste začeli računalniško projektiranje?
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prešli smo na računalnike. Tehnično je bil nov sistem zelo drugačen, vsebinsko pa ne.
V čem je razlika?
Računalnik je le zamenjal risalno desko in tipkarski stroj. Pri izmenjavi informacij in drugih kakovostih pa opaznejših sprememb ni bilo.
Se pravi, da je bil računalnik neki samostojen otok?
Računalnike smo v podjetju hitro povezali v lokalno mrežo, le malo po tem, ko so te nastale. Podatke smo shranjevali na osebnih računalnikih, pozneje na strežnikih. Dobro se spominjamo disket in drugih zunanjih enot za shranjevanje podatkov.
Z naročniki ste podatke izmenjevali verjetno prek teh enot. Do kdaj, prihoda interneta?
Da. To se je zgodilo malo pred začetkom tega stoletja. Vendar smo tudi tu imeli pionirsko vlogo.
Kako?
Že v devetdesetih letih smo najeli podatkovne povezave nekaterih energetskih podjetij in se računalniško povezali z našimi poslovnimi enotami v Krškem, Mariboru in Slovenj Gradcu ter seveda v internet. Tovrstnih komunikacijskih povezav je bilo takrat zelo malo.
Vi ste projektantsko podjetje. Kaj so nove informacijske rešitve, med katerimi je BIM, spremenile od takrat?
Projektant v procesu projektiranja opredeli, kakšen bo novi objekt. Kako bo umeščen v prostor, kakšna bo njegova funkcionalnost, poraba energije, pojavnost, cena in tako naprej. Stroški projektiranja so zelo nizki v primerjavi s stroški gradnje, obratovanja objekta in na koncu razgradnje. Hkrati pa projektant s svojimi rešitvami na začetku najbolj vpliva na stroške investicije, predvsem gradnje in vzdrževanja. Z BIM in drugimi sodobnimi tehnologijami lahko vnaprej predvidimo in analiziramo neprimerno več parametrov kot včasih ter odpravimo mnogo napak, ki lahko otežijo gradnjo. Investitorji, projektanti, izvajalci in nadzorniki se s sodobnimi tehnologijami lažje usklajujemo. Podatki so natančni, predvidene količine materialov so enake vgrajenim. Zapisi, se pravi podatkovni formati, so pri BIM standardizirani in izmenljivi, prej tega ni bilo.
Je to format IFC?
Da. Format IFC je osnova za odprti BIM-pristop. Vsaka BIM-aplikacija na svetu zna prebrati in razume informacije v IFC. To je prvi pogoj za pametno gradnjo. Naj povem še, da je Slovenija te dni gostila svetovno srečanje organizacije buildingSMART International, ki postavlja in skrbi za standard SIST EN ISO 16739 in definira format IFC. To je velik uspeh in priznanje, posebej za združenje siBIM. Drugi ključni standard v okviru BIM pa je SIST EN ISO 19650 za organizacijo in izmenjavo informacij.
Kaj je rezultat tega?
Pri gradnji se pogosto pojavljajo težave, ki zahtevajo drage in zamudne spremembe. Z usklajevanjem med projektiranjem z odprtim BIM je tega precej manj. Vnaprej lahko bolj napredno preverjamo rešitve, da bo med gradnjo čim manj sprememb. S premišljenim projektiranjem se znižajo tudi stroški obratovanja in vzdrževanja objekta.
Ki pa močno presežejo vse stroške gradnje.
Stroški gradnje dosežejo običajno od 85 do 90 odstotkov celotne naložbe. Stroški vzdrževanja in uporabe, če govorimo o stavbah, pa so praviloma celo petkrat višji od stroškov gradnje.
Se je s tem spremenilo tudi načrtovanje?
Ko izdelamo digitalni dvojček novega objekta, ga v digitalnem 3D-svetu opišemo z vsemi potrebnimi informacijami. Iz digitalnega dvojčka lahko sodelujoči v projektu kadarkoli dobijo vse potrebne podatke o vsakem vgrajenem elementu. Iz digitalnega dvojčka oziroma informacijskega 3D-modela nato projektanti izdelajo risbe.
Se pravi, da se riše drugače kot pred tem.
Da. Tlorisov in prerezov ne rišemo več kot včasih, ampak najprej virtualni dvojček. Tlorise, prereze in druge risbe potem izdelujemo iz modela. Povsem enako kot v avtomobilski industriji. Koncept načrtovanja velikoserijskih produktov se je z BIM preselil k načrtovanju unikatnih gradbenih objektov. Enako je z vizualizacijo objekta, kjer se v 3D-modelu vnaprej vidijo kolizije posameznih elementov. To je tudi ena izmed pomembnih prednosti.
Zakaj?
Vsaka stroka izdela svoj model ali več modelov, ki jih združimo v zbirni model. Z vnaprejšnjo vizualizacijo in odkrivanjem kolizij zaznamo, kje se v prostoru križajo posamezni elementi, in to lahko odpravimo že med projektiranjem. Brez tega bi to zaznali šele na gradbišču. Pri velikih projektih lahko pride do več tisoč večjih ali manjših kolizij.
Lahko morda iz svoje prakse poveste, kako ste v preteklosti reševali takšne težave?
Težko. Pri gradnji zelo zahtevnega objekta se izvajalec ni natančno držal projektiranih odmikov med inštalacijami in do zgornje plošče. Na koncu smo sredi gradnje ugotovili, da vsega ne moremo spraviti v dvojni strop. Zato se je investitor moral sprijazniti s tem, da smo na določenem delu objekta spustili dvojne strope.
Kako bi to rešili z BIM?
Z avtomatiziranim BIM-orodjem bi izvedli detekcijo kolizij v zbirnem 3D-modelu z upoštevanjem zadostnih rezerv, ki so pri izvajanju običajne. Ugotovljene kolizije bi potem odpravili z vnovičnim projektiranjem problematičnih odsekov.
Veliko je govora tudi o analitičnih podatkih stavbe. Za kaj gre pri tem?
Gre za uporabo informacij iz BIM-modela za različne analize in druge namene.
Lahko to ponazorite s kakšnim primerom?
V Sloveniji imamo nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. V evropskem merilu je zelo zahteven, standardi za energetsko učinkovitost novih stavb so res visoki. Za dokazovanje skladnosti projektnih rešitev z omenjenimi zahtevami je treba izvajati analizo, ki je skoraj na znanstveni ravni. Brez BIM-projektiranja te analize pri velikih stavbah zaradi množice podatkov skoraj ni mogoče izvesti. Drugi nameni uporabe informacij iz BIM-modela so izvlečki količin materialov, spremljanje gradnje po času in obsegu, upravljanje osnovnih sredstev v času obratovanja objekta in tako naprej.
Nov gradbeni zakon določa, da bodo morali biti vsi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja od 1. januarja 2025 izdelani v BIM.
Novi gradbeni zakon GZ-1 je začel veljati lani. Po njem bo treba vso projektno dokumentacijo izdelovati z informacijsko podprtim načrtovanjem BIM. To je majhen, a zelo pomemben korak k digitalizaciji gradbeništva. Vendar poudarjam, da projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni edina projektna dokumentacija.
Za kaj še gre?
Gre še za projektno dokumentacijo za izvedbo, projektno dokumentacijo izvedenih del, projektno dokumentacijo za odstranitev objekta, projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter projektno dokumentacijo za legalizacijo. BIM-določba v gradbenem zakonu velja za vse vrste projektnih dokumentacij. Vendar ne velja za vse objekte.
Za katere velja?
Za najbolj zahtevne energetske, infrastrukturne in druge družbeno pomembne objekte, za katere dovoljenja izdaja ministrstvo, pristojno za graditev. Za zdaj gradbeni zakon ne zahteva BIM-projektiranja za objekte, za katere izdajajo gradbeno dovoljenje upravne enote. To so stanovanjske hiše, šole, vrtci, poslovni prostori in podobno.
Se pravi za objekte, za katere se izdaja gradbeno dovoljenje po integralnem postopku?
Po integralnem postopku se izdajajo gradbena dovoljenja samo za tiste objekte, ki imajo vpliv na okolje in je za te objekte potrebna presoja vplivov na okolje. BIM-določba v gradbenem zakonu velja ne samo za te objekte, ampak za vse objekte, za katere dovoljenja izdaja ministrstvo. Če je na primer treba premakniti nosilno steno na enem energetskem objektu, ki sodi v pristojnost ministrstva, govorimo o rekonstrukciji. Tukaj je prav tako treba izdelati projektno dokumentacijo z BIM, čeprav presoja vplivov na okolje ne bo potrebna.
Če prav razumem, velja obveznost BIM-projektiranja za vse vrste projektne dokumentacije. V čem je težava?
Za projektno dokumentacijo za novogradnje je ta obveznost povsem logična. Vendar zaveza velja tudi za projektno dokumentacijo, ki jo potrebujemo za rušenje, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, pridobivanje projektnih pogojev in legalizacijo, kar pa ni vedno smiselno, saj je nepotrebna časovna in finančna obremenitev.
Kaj o tem menite v slovenskem forumu BIM?
Da je za potrebe rušitev, rekonstrukcij, manjših rekonstrukcij in legalizacij smiselno izdelovati projektno dokumentacijo v BIM samo, če je zgrajeni objekt že od prej projektiran v BIM. Nima smisla vlagati sredstva v BIM-projektiranje za objekt, ki ga nameravamo odstraniti ali malo spremeniti, obenem pa BIM-modela za ta objekt nimamo.
Se pravi, če je treba premakniti le eno steno v takem objektu, bi morali za ves objekt izdelati BIM-model?
Da. To pa je nesmiselno. Pojavlja se tudi vprašanje, ali je treba za pridobivanje projektnih in drugih pogojev, ko še niti ne vemo, kakšen bo natančno novi objekt, izdelati BIM-model. Komunalna podjetja in drugi nosilci urejanja prostora ne potrebujejo BIM-modelov, zato v tej fazi nima smisla zahtevati BIM. Enako je z legalizacijo, ki je večinoma administrativni postopek.
So še kakšne povsem praktične dileme, ki se lahko uresničijo 1. januarja 2025, ko bo začela ta zaveza veljati?
Denimo, da investitor januarja 2025 konča gradnjo projekta, ki ni bil od začetka projektiran v BIM. Denimo, da je vložil za pridobitev uporabnega dovoljenja, za kar potrebuje tudi projektno dokumentacijo izvedenih del. Nima smisla, da bi investitor moral samo za pridobitev uporabnega dovoljenja čisto na novo izdelati BIM-modele, ki so osnova za projektno dokumentacijo izvedenih del.
Kaj naj bodo minimalne zahteve projektiranja v BIM?
Projektiranje mora potekati v skladu s standardom SIST EN ISO 19650. To okolje opredeljuje izmenjavo informacij BIM. Podatki morajo biti zapisani v formatu IFC, skladno s standardom SIST EN ISO 16739, torej skladno z odprtim BIM-konceptom. Opredeliti je tudi treba, kako podrobno morajo biti izdelani modeli v fazah projektiranja. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tako ni treba podrobno opisati posameznih elementov, medtem ko so projekti za izvedbo in projekti izvedenih del zapisani precej bolj podrobno. Treba je slediti pozitivni praksi.
Ste lahko bolj konkretni?
S pravilnim projektiranjem lahko prihranimo zelo veliko. Projektiranje zahteva veliko tehnologije in delo strokovnjakov, kar zahteva čas in seveda tudi precej stane. Zakaj bi v posameznih fazah opravljali nepotrebna dela, ki zahtevajo veliko časa, če lahko tega učinkoviteje porabimo.
To je skupno stališče siBIM?
Da.
Gre za zelo heterogeno združenje.
Tudi to je res. V njem smo inženirji, arhitekti, predstavniki projektantov, proizvajalcev gradbenih materialov, gradbenih izvajalcev, dobaviteljev programske opreme, nadzornikov, fakultet. Želimo digitalizirati slovenski gradbeni sektor, ki je daleč pod povprečjem digitalizacije drugih panog in precej pod povprečjem evropske, kaj šele ameriške gradbene panoge. V siBIM deluje tudi buildingSMART Chapter Slovenija, prek katerega več akreditiranih institucij v Sloveniji izvaja tečaje za pridobitev mednarodne strokovne kvalifikacije pri buildingSMART International.
Gradbena podjetja so bila do tega, v nasprotju s projektanti, v prejšnjih letih precej zadržana. Kako je danes?
Precej drugače, še vedno pa različno od podjetja do podjetja. Če projektna dokumentacija ni izdelana v BIM, nekatera slovenska gradbena podjetja BIM-model izdelajo sama.
Kaj je glavni motiv?
Več jih je. Z BIM-modeli lažje določijo količine in optimizirajo svoje ponudbe. Dogaja se, da gradbeno podjetje s tem naročniku že na začetku dokaže, kakšne so realne potrebne količine v primerjavi z razpisom oziroma projektantskim popisom. Poleg tega lažje sodelujejo s podizvajalci pri spremljanju gradnje, pri izdelavi nazornih 3D-prikazov določenih segmentov gradnje, pri odmerah, komunikaciji in tako naprej.
Slovenska obveznost BIM-projektiranja za javne objekte ni unikum v Evropski uniji.
Evropska komisija in države članice so za uvajanje BIM-tehnologije ustanovile EU BIM Task Group. Evropske države so v tem okviru ubrale različne poti in večina je pred Slovenijo. V siBIM smo že leta 2018 naredili akcijski načrt, vendar se je vleklo zelo dolgo, akcijski načrt pa je obstal v predalu pristojnega ministrstva. Enako se je zgodilo dve leti pozneje. Zato smo veseli zakonske obveznosti, o kateri govoriva danes.
Pri uvajanju bodo, kot govoriva, potrebne natančnejše opredelitve. Ste vsi akterji, ki ste jih že omenili, enotni?
Vsi želimo enovit pristop in časovni načrt, da vemo, kako naj se na to pripravimo in kako naj ravnamo. Zato smo se na mojo oziroma na pobudo siBIM dogovorili za ustanovitev neformalne skupine – slovenski forum BIM. Gre za redno usklajevanje med Slovenskim združenjem za informacijsko modeliranje gradenj – siBIM, Združenjem za svetovalni inženiring, Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Inženirsko zbornico Slovenije ter Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ste že aktivni?
Sredi junija smo se sešli s predstavniki direktorata za prostor in graditev pri ministrstvu za naravne vire in prostor. Dogovorili smo se o pobudi za ustanovitev ožje delovne skupine in računamo na pozitiven odgovor direktorata.
Kdo bo v tej skupini?
Predstavniki omenjenega direktorata in slovenskega foruma BIM. Za začetek je to zelo dobro. Mi ponujamo strokovno pomoč in jasne rešitve za operativno ureditev BIM-določbe iz gradbenega zakona, s čimer bi pripravili vse udeležencev pri graditvi na 1. januar 2025 in začetek uporabe BIM-določbe. Brez odgovora ostaja še vprašanje nekaterih vsebin.
Katerih?
Opredeliti je treba podatke v IFC-modelih BIM, ki jih bodo udeleženci na vseh ravneh potrebovali in uporabljali. Državne organe najbolj zanimajo podatki za izvajanje upravnih postopkov. Lahko jih dobijo v IFC-modelih. V prihodnje jih bodo lahko avtomatsko informacijsko obdelali, s čimer se bodo lažje odločali. To bo skrajšalo čas postopkov, poleg tega bomo lahko zbirali podatke o grajenem okolju.
Kakšno vlogo bodo pri tem imele tehnične smernice, ki jih predlagate?
Večina strokovnih tem v gradbeništvu je reguliranih s pravilniki, na podlagi teh se izdelajo tehnične smernice, ki se razvijajo in prilagajajo. Podobno predlagamo tudi pri tej temi, to je operativni ureditvi BIM-določbe iz gradbenega zakona. Predlog pravilnika in smernice smo že predstavili direktoratu za prostor in graditev. To sicer ni edina pot za ureditev te teme, ki je v pristojnosti direktorata oziroma ministrstva za naravne vire in prostor.
Na kateri pravilnik bi se navezovala ta tematika?
Tematika vsebine BIM-modelov oziroma vsebovanih informacij je obravnavana tudi v pred nekaj mesecev sprejetem pravilniku o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi. V njem piše, da mora projektna dokumentacija, izdelana z orodji BIM, vsebovati vse enakovredne podatke, zahtevane s tem pravilnikom, kot bi bila izdelana brez uporabe BIM. Vendar gre za malo protislovje oziroma nenatančnost, saj določeni deli projektnih dokumentacij ne bodo verjetno nikdar izdelani v BIM.
In kaj naj bi določala tehnična smernica, povezana s tem besedilom pravilnika?
Najprej je treba rešiti vprašanje, kdaj natančno se BIM uporablja, katere minimalne zahteve mora izpolnjevati in katere podatke mora vsebovati IFC-model za potrebe vseh udeležencev. Veliko je bilo aktivnosti pri tej temi, vendar niso bile usklajene, zato tudi moja pobuda za omenjeni forum. Pri vsem skupaj gre za to, da se investitorji 1. januarja 2025 ne bodo prijemali za glavo in da bomo v BIM projektirali le tiste stvari, ki so potrebne in koristne.
Na konferenci siBIM konec maja na Brdu pri Kranju je bilo kar nekaj pomislekov, da je rok 1. januar 2025 preveč optimističen in da ne bo vse pripravljeno za uveljavitev zahteve iz gradbenega zakona. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Po mojem mnenju bomo lahko do tega datuma vse uredili brez težav. Računam le na pripravljenost ministrstva za naravne vire in prostor. V praksi pa ne vidim toliko težav, tudi zato, ker se večina velikih družbeno pomembnih objektov že zdaj projektira v BIM. Tudi če v razpisu ni zahteve, projektanti velikih objektov uporabljamo BIM. Najbolj me skrbijo že omenjeni nesmisli, ki bodo investitorjem povzročali težave in nepotrebne stroške, če se ne uredijo.
Kako sodelujete s predstavniki ministrstev in direktoratov?
Izkušnje z državnimi organi pri poskusih digitalizacije gradbeništva doslej niso bile pretirano pozitivne.
Zakaj?
Omenil bi prepogosto spreminjanje gradbene zakonodaje. Nismo proti spremembam, vendar se je slovenska gradbena zakonodaja spreminjala preveč radikalno. V Sloveniji gradbena in vse z njo povezane panoge ne potrebujemo revolucionarnih sprememb, ampak evolucijo. Stroka vedno opozarja na težave, zato je treba te prepoznati, reševati in se prilagajati. Digitalizacija ni lahka naloga, zahteva znanje, izkušnje, kadre, sredstva in še marsikaj drugega.
Kako pa je v tem konkretnem primeru uvedbe BIM?
Verjamem, da so posamezniki z direktorata za prostor in graditev precej obremenjeni, verjetno je tudi premalo kadrov. Prav zato jim ponujamo pomoč vrhunskih strokovnjakov z mnogo prakse, da čim prej pridemo do operativnih rešitev.
Kako to sprejemajo?
Gre za tematiko, ki je le ena izmed nalog ministrstev in njihovih zaposlenih. Vendar smo podjetja, investitorji, stanovska in strokovna združenja zelo odločni, da gre za prioriteto, ki jo moramo urediti v čim krajšem času. Upam, da bo odgovor direktorata na poziv za ustanovitev omenjene ožje delovne skupine pozitiven. Vsi predlogi slovenskega foruma BIM so racionalni za postopno uvajanje informacijsko podprtega projektiranja, da ne bo bolelo nikogar.
Zakaj te obveznosti nismo sprejeli že pred leti, z akcijskim načrtom?
Razlogov je več. Temeljni je ta, da se ljudje bojimo sprememb. Drugi razlog je okolje, ki omogoča udeležencem v gradbeništvu, da vse poteka po ustaljenih praksah in jih ne sili v spremembe. Ne nazadnje, digitalizacija stane in zahteva vire ter zrele in preizkušene tehnologije. Zakaj pa več ministrstev ni sprejelo akcijskih načrtov pred leti?
Kakšen bi bil idealen sogovornik z državne strani?
Ključna težava je, da nimamo ministrstva za gradbeništvo. V vse postopke je vpletenih več ministrstev, od naravnih virov, okolja, infrastrukture, gospodarstva do digitalizacije in še katerega. Težko se pogovarjamo, oni se še težje medsebojno usklajujejo.
Na koncu pa je verjetno ministrstvo za finance?
Jasno. Številni uradniki vidijo višje stroške projektiranja zaradi informacijsko podprtega načrtovanja, ne pa tudi nekajkrat večjih prihrankov pri gradnji in obratovanju objektov. Investicijski proces pri gradnji nekega objekta je vedno treba dojemati kot celoto.
