Pri novogradnjah, vzdrževanju, prenovi in rušenju objektov se ustvarijo velikanske količine gradbenih odpadkov, ki v Sloveniji prispevajo kar dve tretjini vseh odpadkov. Količino gradbenih odpadkov bi lahko z BIM, geografskimi informacijskimi sistemi (GIS) in digitalizacijo upravljanja projektov ter upravljanja materialov in odpadkov zelo zmanjšali.
Za odpadke je odgovoren investitor
Gradbeni odpadki so odpadni materiali, kot so zemljine, beton, opeka, les, steklo, kovine, plastika, embalaža, stranski proizvodi del, kemikalije ter ostanki pri gradnji, prenovi, vzdrževanju ali rušenju. Študije kažejo, da gre med izvedbo v povprečju kar deset odstotkov novih materialov tudi v odpad. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor (Ur. l. št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2).
Šest milijonov ton odpadkov
Gradbeni odpadki zajemajo v povprečju približno tretjino vseh odpadkov, ki nastanejo v Evropski uniji. Statistični urad republike Slovenije za leto 2021 navaja, da sta v Sloveniji od vseh odpadkov kar dve tretjini oziroma šest milijonov ton gradbenih odpadkov. Med njimi je največ materialov iz zemeljskih izkopov.
Spodbuden je trend, da smo v Sloveniji predlanskim predelali za petino več odpadkov kot leto prej. Še vedno pa gre le pet odstotkov gradbenih odpadkov v reciklažo, od tega 56 odstotkov mineralnih, 21 odstotkov kovinskih in šest odstotkov iz papirja in kartona.
Kako nastanejo odpadki
Gradbene odpadke lahko po vzroku nastanka razdelimo v dve kategoriji. V prvi so naključni odpadki, ki se jim lahko izognemo. V drugi so predvidljivi odpadki, ki se jim je težje, včasih nemogoče izogniti.
Razlogi za nastanek odpadkov so lahko napačne informacije ali napačno ravnanje z materiali. Med glavne vzroke za naključne odpadke zaradi napačnih ali pomanjkljivih informacij sodijo na primer napake pri naročanju in dobavi vrst in količin materialov ali napake zaradi nepopolnih informacij in napak v projektu, napačnih delovnih navodil in pomanjkljivih načrtov ravnanja z gradbenimi odpadki.
Razloge za nastanek naključnih odpadkov zaradi neustreznega ravnanja z materialom lahko delimo na odpadke, ki nastanejo iz neuporabljenega in iz uporabljenega materiala. Neuporabljen material lahko postane odpadek pri neustreznem nakladanju, prevozu, razkladanju ali skladiščenju. Pri skladiščenju se lahko material uniči zaradi rokov trajanja, zunanjih vplivov, kot so neustrezna temperatura, vlaga in vremenski vplivi.
V kategorijo razlogov za nastanek odpadkov iz neuporabljenega materiala lahko umestimo namerno uničevanje materiala (vandalizem) in nenamerno uničevanje materiala zaradi nevednosti ali nerodnosti, kar vsak »sam svoj mojster« zelo dobro pozna.
Odpadki iz uporabljenega materiala pri izvedbi nastanejo zaradi nestrokovnega ali pomanjkljivega vgrajevanja materialov in tudi pri pravilnem vgrajevanju napačnega materiala ali obsega ter gradbeni odpadki, ki nastanejo kot neuporabni ostanki materialov – na primer pri razrezu ploščic, pločevin, stekla, cevi in podobno.
Kako zmanjšati količine?
Med predvidljive odpadke sodijo odpadki, ki nastanejo iz embalaže, pri rušenju delov, odstranjevanju zemljin in drugih materialov ali zaradi narave obdelave z materiali, uporabljene opreme, tehnik, sredstev vgrajevanja in podobno. Tem odpadkom se lahko delno izognemo ali vsaj povečamo uporabo teh odpadkov kot sekundarne surovine. To storimo na primer z ustreznim načrtom ravnanja z odpadki in v zadnjem času tudi z novimi metodami projektiranja. Precejšen delež tako naključnih kot predvidljivih gradbenih odpadkov bi lahko z ustreznim projektiranjem z BIM izločili ali pa vsaj občutno zmanjšali.
Vloga BIM za zmanjševanje odpadkov
Količine, ki se določijo na osnovi elementov BIM s podrobno geometrijo elementov v 3D in z metapodatki, so bolj natančne kot na podlagi nekaj črt na načrtu. Bolj točne in natančne količine na podlagi BIM zmanjšajo tveganja napačnih naročil količin in vrst materialov, optimiziramo pa lahko tudi nabavo.
Z vizualizacijo ureditve gradbišča lahko bolje načrtujemo postavitev opreme, dostopnih točk, organizacijo del, skladiščenje, dostop, začasne deponije, kar lahko pripomore k manj odpadkom. Dodatno lahko z BIM 4D in 5D ter z boljšim razumevanjem s simulacijo terminskega plana optimiziramo in usklajujemo aktivnosti, da je manj odpadkov in da ni nepotrebnega vnovičnega dela in s tem odstranjevanja vgrajenih materialov ter dodatnih odpadkov. Na podlagi podatkov iz BIM lahko tudi optimiziramo razrez linearnih ali ploskovnih materialov tako, da je odpadnega materiala precej manj.
S projektiranjem z BIM lahko močno odpravimo odpad, povečamo obseg montažne in modularne gradnje ter s tem preselimo velik del izvedbe iz gradbišč v obrate. Iz pilotskih projektov je znano, da se lahko z izvedbo del v nadzorovanih obratih občutno zmanjša količina odpadkov in emisij.
Optimizirajo se lahko uporaba materialov, izbira in združevanje komponent, hitrost izvedbe, materiali se naročajo z manj embalaže, ker prevoz na gradbišče ni potreben, embalažne odpadke pa je v obratu tudi lažje obdelati. Z izdelavo natančnih modelov BIM, smiselnim združevanjem komponent in usklajevanjem in izdelavo stavbnih sistemov v obratih lahko korenito zmanjšamo obseg transporta in s tem tudi odpadke, emisije, prašne delce PM2.5 in PM10, ki nastanejo zaradi transporta in del na gradbišču.
Z analizo projektnih rešitev z BIM se lahko projektira življenjska doba na ravni elementov in komponent ter raba virov za bolj trajnostnosten pristop. Z BIM lahko parametrično analiziramo več možnih variant izvedbe na odpadke in emisije z upoštevanjem življenjskega cikla in trajnostnostih vidikov ter projektiranih življenjskih dob elementov in komponent.
Uvaja se možnost naprednega digitalnega sledenja in upravljanja z materiali, kjer je mogoče integrirati BIM, sistem digitalnih dvojčkov, materialne potne liste in digitalne dnevnike zgradb. S spremljanjem informacij o aktivnostih na lokacijah, o stanju vgrajenih materialov in odpadkov ter z zaznavanjem trendov in vzpostavljanjem strategij ravnanja z gradbenimi odpadki lahko povečamo učinkovitost ter predvidljivost rabe virov od zasnove do rušenja. BIM in informacijskimi sistemi, ki so in bodo rezultat digitalizacije gradbeništva, povezani z GIS, zagotavljajo dinamične in sprotne podatke o odpadkih in emisijah, na podlagi katerih bomo lahko pravočasno ukrepali, da bodo vplivi na okolje čim manjši.
Dr. Tomo Cerovšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (Univerze v Ljubljani#UniLJ), soavtor in koordinator mednarodnega izobraževalnega programa BIM A+
