Na globalni ravni in v vseh panogah gospodarstva in negospodarstva danes v ospredje postavljamo trajnost in trajnostni razvoj. Da je razmišljanje o trajnosti in trajnostnem gradbeništvu del našega vsakdana, tudi ni več dvoma in tega se zavedamo vsi v gradbeni panogi. Podnebne spremembe so gotovo postale največji globalni izziv trajnostnega razvoja. Vsi o tem govorimo, se pogovarjamo, si delimo odgovornosti in dolžnosti po panogah. Imamo pa izziv postaviti isti imenovalec oziroma poenotiti merila, poimenovana: trajnostno, zeleno, nizkoogljično, brezogljično …
Gradbena panoga je v veliki meri odgovorna za nastale okoljske razmere. Odgovorna je za 37 odstotkov skupnih svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, povezanih z energijo, in 69 odstotkov teh izpustov, ki nastajajo med obratovanjem in uporabo stavb. To je treba zmanjšati za polovico do leta 2030 in do leta 2050 na nič, da bi dosegli cilje pariškega sporazuma iz leta 2015, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven.
Vsak teden se zgradi za en Pariz stavb
Tukaj pa se srečamo z novim izzivom. Na spletnem portalu Svetovnega gospodarskega foruma je glavni urednik publikacije Dezeen Marcus Fairs zapisal, da je na svetu okoli 255 milijard kvadratnih metrov stavb, vsako leto pa se zazida dodatnih 5,5 milijarde kvadratnih metrov. To pomeni, da se vsak teden zgradi mesto velikosti Pariza.
Za primerjavo povejmo, da se z lani izdanimi gradbenimi dovoljenji v Sloveniji gradi nekaj več kot tri milijone kvadratnih metrov stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in drugih stavb. V Evropski uniji pa se je lani zgradilo slabih 400 milijonov kvadratnih metrov stavb. Zaradi teh podatkov je še toliko bolj pomembno, da se postavijo jasna, enopomenska trajnostna merila s ciljem dosega brezogljičnega leta 2050.
Gradbena industrija je odločilna za gospodarski in socialni razvoj vsake države. Je kazalec napredka in razvoja družbe, ker naslavlja tri primarne cilje – infrastrukturo, varnost in zaposlovanje. Res pa je tudi, da kot vsaka druga panoga tudi gradbeništvo obremenjuje gospodarske, družbene in okoljske vire.
Za uveljavljanje ukrepov za trajnostni razvoj v gradbeništvu se oblikujejo smernice, s katerimi bomo dosegali postavljene cilje: zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, zmanjšanje gradbenih odpadkov in krožno gospodarstvo.
Trajnost in trajnostnost
Vsi, ki delamo v gradbeni panogi, pa vemo, da se srečujemo tudi s termini, ki so verjetno zaradi hitrih sprememb na področju razvoja trajnosti, kot sta trajnost, trajnostnost, in različna poimenovanja gradenj, materialov, kot so nizkoogljična, zelena, trajnostna gradnja ali nikoogljični, zeleni, trajnostni materiali, strokovno morda slabo predstavljeni.
Površnemu bralcu oziroma nepoznavalcu se lahko zgodi, da strokovne pojme oziroma termine enači ali pa se o njih zaradi različnih tolmačenj porodijo dvomi, kaj je kaj, in se zaradi podobnosti pojmov povzročijo nejasnosti, nezadovoljstvo, dvom o kompetenci stroke.
Za strokovno razlago, utemeljitev trajnosti, trajnostnosti smo si pomagali z razlago Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je pojasnjeno, da se v nekaterih virih trajnostnost in trajnost stavbe enačita oziroma se izraza uporabljata kot sopomenki, kar je po njihovem zapisu zavajajoče. Tako predlagajo, da se uporabljata zvezi s samostalnikom:
- trajnostnost. Pri trajnostnosti stavbe gre za smernice za trajnostno gradnjo.
- trajnost. Pri trajnostni stavbi gre za poimenovanje za lastnost stavbe, da je trajnostna.
Kaj je trajnostni razvoj
V Tehniškem metalurškem slovarju je termin trajnostni razvoj označen kot »razvoj, ki zadovoljuje osnovne potrebe vseh ljudi na Zemlji in ohranja, varuje ter obnavlja zdravje ter celovitost ekosistemov, in je v mejah, ki jih narava še lahko prenese« in ustreza angleškemu terminu »sustainable development«.
In v čem je razlika med trajnostjo in trajnostno gradnjo? Trajnostna gradnja opredeljuje uporabo trajnostnih elementov v gradbeni industriji. Pomeni praktično uporabo trajnostnih načel in praks v celotni gradbeni verigi, zlasti v gradbenem procesu.
Trajnost v gradbeništvu se nanaša na širši koncept izvajanja praks. Te zmanjšujejo negativne okoljske vplive gradbenih dejavnosti, spodbujajo družbeno odgovornost gradbenega ekosistema in zagotavljajo dolgoročno gospodarsko vzdržnost vseh sodelujočih pri gradnji oziroma razvoju projekta.
Obsega širok spekter vidikov, vključno z energetsko učinkovitostjo, varčevanjem z viri, zmanjševanjem odpadkov, skrbjo za krožno gospodarstvo in uporabo obnovljivih materialov ter vzdrževanje objektov v celotnem življenjskem ciklu objektov oziroma stavb.
In kaj vključujejo prakse trajnostne gradnje?
Zajemajo vključevanje okoljsko odgovornih in učinkovitih strategij v celoten gradbeni življenjski cikel, od načrtovanja do gradnje, delovanja, vzdrževanja do končnega rušenja in/ali razgradnje.
Trajnostno, zeleno, nizkoogljično
Glede na razvojne smernice v gradbeništvu v grobem ločimo tri vrste gradnje, ki se razlikujejo po merilih za načrtovanje in izvedbo gradnje. Trajnostna gradnja je pristop k načrtovanju, gradnji in upravljanju stavb, ki upošteva okoljske, socialne in ekonomske vidike ter si prizadeva za dolgoročno vzdržnost. Cilj trajnostne gradnje je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, varčevanje z viri, ustvarjanje zdravih in udobnih prostorov ter spodbujanje družbene odgovornosti.
Zelena gradnja je del trajnostne gradnje in poudarja uporabo do okolja prijaznih praks in materialov. Zelena gradnja vključuje uporabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije, vode in virov, uporabo naravnih in recikliranih materialov, izboljšano kakovost notranjega okolja, minimalno onesnaževanje ter skrb za biotsko raznovrstnost.
Nizkoogljična gradnja se osredotoča na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov med celotnim življenjskim ciklom stavbe. To vključuje zmanjšanje emisij pri proizvodnji gradbenih materialov, energetsko učinkovito delovanje stavbe med uporabo ter odgovorno ravnanje z odpadki. Cilj nizkoogljične gradnje je zmanjšanje ogljičnega odtisa stavb in prispevek k zmanjšanju podnebnih sprememb.
Vse trije koncepti – trajnostna gradnja, zelena gradnja in nizkoogljična gradnja – si prizadevajo za gradnjo do okolja prijaznejših in vzdržnejših stavb. Vsak koncept ima svoje posebnosti, vendar imajo skupni cilj: zmanjšanje vpliva gradbeništva na okolje ter ustvarjanje zdravih in trajnostnih bivalnih prostorov.
Ne ali, ampak in
Vodje so se zdaj znašli v precepu imperativa zmanjšanja emisij in zagotavljanja rasti, kar nekatere napeljuje k odločitvi ali/ali. Najprimernejši odgovor ta trenutek je »in«, ne »ali«. Prehod na brezogljično bo preoblikovalo gospodarstvo, odprlo nove trge ter ogrozilo tiste, ki so nepripravljeni na transformacijo. S pospeševanjem prehoda lahko podjetja in vlade ustvarijo nove vire trajne vrednosti in trajnostne prihodnosti.
»Da bi gradbena industrija dosegla globalne podnebne cilje, morajo vsa podjetja začeti izračunavati celoten ogljični odtis svojih nepremičninskih objektov,« je na Svetovnem poslovnem svetu za trajnostni razvoj dejal Roland Hunziker, direktor za grajeno okolje pri Svetovnem gospodarskem svetu za trajnostni razvoj (World Business Council for Sustainable Development).
Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) trajnostni razvoj opredeljuje kot tistega, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. V Sloveniji imamo merila za zeleno javno naročanje opredeljena s predlogom uredbe za zeleno javno naročanje, kar je šele prvi korak na poti k temu.
Trajnostni razvoj postavlja temelje trajnostne gradnje, ki je vsebinsko širši pojem kot zelena gradnja. V Sloveniji trenutno oblikujemo merila za trajnostno gradnjo, s katerimi si bomo prizadevali za uravnoteženje okoljske prijaznosti, ekonomske učinkovitosti in družbene sprejemljivosti zasnovane stavbe.
Tjaša Zupančič Hartner je vodja razvoja v podjetju GIC gradnje.
